Prihòdne navodýla

Izvor: Wikinfo na Hrvatskom jeziku
Skoči na: orijentacija, traži

Prihòdne navodýla (Uvodne upute na čakavici - Starting instructions in Chakavian dialect): za uporâbnike ud Wikinfo va Harvâšken ganu: Dob priš va Wikinfo alé Wiki-velikâz ter meymrýžnu štilcu va harvâšken ganu, ka seje zacala ud jeséni 2007. Sey eš une proslovje zi parhodnimi navodylam ud nuove harvâške kite vaõn mejnaródni Wikinfo.

Tarošćè čakavski ter kajkavski subtîtuli tukáju sepisàt va Harvâšken Wikinfo almeno pri artîkulih sevezánih zi čakavicun ter kajkavicun (ko bi ov subtitul mankal - uneg težuntat wiki-editor). Kako čakavski akćênti esu scélo ináki ud unêh vlahýskih, va ovên velikázu tu vavyk sinjàt akćênti - alméno kako tušće bukvice (bold). Notica: Čakavci bihu navakýre ud pantivýka ter per požnaju mloge čakavske tituli od yuškâneh kraýnah, kulápih, morah, inžulah, naracjûni, ke tukáju bit sinjáne zvarhu pristojêćih artîkuli. Uný požnáju ošćè cuda čakavskih ymên (visje leh 100) ud zvizdâh nebéšnih, kesu unén prya rabýle za orientaciúni va navýgu ter koti nebéšni žvejarýn za skazàt ure vano - per rabi ove nebêšne tituli zapisàt vaõv Wikinfo.

Abstract

Preamble to Wiki-Encyclopedia Wikinfo in Croatian language (starting instructions in coastal Chakavian dialect): This is a Wiki-Encyclopaedia and Internet-Library in Croatian language, starting from autumn 2007. It is open and free for listening, and also for further contributing and ameliorating by registered users. This includes also an open Internet-Library in Croatian with the original authorized contributions in poetry, prose, scientific news and the last discoveries. In its beginning, Chakavian was the first official-public language in medieval Croatian Kingdom of 11th - 16th century. Then mainland Chakavians from mid-Croatia were exiled by Turkish invasions and they mostly emigrated in Austrian Burgenland; now Chakavian is spoken along the southwestern coastal Croatia, predominating chiefly in Adriatic islands and Istra peninsula. During past half millenium, Chakavian was mostly restricted to private conversation, local poetry and folklore of Adriatic islanders and peninsular Istrians; this Wikinfo is now its public reappearance on the world Internet. Most articles here have an English subtitle, and longer ones include also an English Abstract in its first chapter. Wikinfo's leading principles are: openess, no censure, the last modern data, true informative reliability (no formalistic 'neutrality'), a positive-sympathetic approach - but also the elaboration of taboo-topics (elsewhere blurred or eliminated).

Proslôvne notýce

Namýsal za udpárti franki velikâz koti Wiki (havajska beséda = barzo) seje zaćál ud leta 1999 zi parvýn provižornin šperimenti: Ovo eš internetna enćiklopedia ku seký more franko čitát na internetu, tarošćè participát va unê storýtvi spram svoýh tehničnih ter učêvnih prignútjah. Parvý vetji ižempal ud takoveg wiki-velikâza eš Wikipedia, ka seje zaćála ud leta 2001. Danaske inglêška Wikipedia imý višje leh 3 miljuna artýkuli, ter potlén una eš pasála ošćè va drugih dvistotýn gani, ziméjuć tarošćè harvâšku Wikipediu.

Intânto, ov barzy rest ud Wikipedie eš rezultál zi mlogimi problemi va uné anarhičnen ražvitju:

  • Višje leh polak va une lišti danaske esú goli tituli debóto prez teksta čaterèć samôr zi 2 - 5 versi prez imenýteh napovédah, ter uné takó stojé skrozi leta za napunit formálni sionvéli lumer ud cuda artîkuli.
  • Višje leh sto tisúć artîkuli yméju samôr dešeták Wikipediah na poglavýtih ganih ud svita, ma pjutóšto inoke yméju samôr niki miljár alé stotýn mićih artîkuli.
  • Čarekú 'wikipedisti' kako formálni "neutralizm", vero sevarnúl danáske pjutóšto va premóć ud ignorantih ter abnormalneh puntaduri, tarošćè rizultát ud tegá esú cuda lažlivih teksti ter falsifikanih artîkuli adatánih va unú populističnu ideologiju, kadý mloge nepodóbne teme esú zahićene ale falsifikáne.
  • Danáske va Wikipediji premóć imy uon štrah ud novitádi: perké uná eš pjutóšto pasála va konservatîvne tradicije, ter šve ča eš sproti štarih dogmi nemóre intrát va Wikipediu.
  • Va Wikipediji kreši cuda atentáti ud vandalih, ignorántih ter dogmatih ki elimináju cile artikuli, ale uneh zvarneju va benaste forme.
  • Danáske va Wikipediji pjutošto iméju premóć mediokritéti ter ignoránti, ki nekritično multáju va štrucnih teksti ud špecialýšti (antielitizm), ter uné transformáju va ignorántne stupîdne forme.
  • Potlén parvánjeg dobreg razvitja, danáske zi Wikipedie pjutóšto biže špecialýšti ki esú štufáni zi nepristájnen korekcijúni ud artîkuli ke unén ruináju ignoránti ter mediokritéti. Perké strucnjaki esu pjutóšto šli proć zi Wikipedie (braindrain), ter uné adminištacia danáske seskáže kako unén niné oštalo leh dvajstori aktivni eksperti, ke tam zoveju wiki-dragons, ma inoki va ingleškoj Wikipediji esu pjutóšto sejdélni ašišténti, pasivni štatîsti, alé škodóvniki.

Kako eš baša informativnost va Wikipediji, najbolji ižámpl esú uné ingléški teksti ob Harváškoj ter Harvatih, ki esú najgrúbji igdýr publikáni va jenój enćiklopediji. Ovo eš konfirmano ošćè priko prispodóbe zi tujéškin velikázon (Brockhaus) ter ingléškon Encyclopaedia Britannica, kadý ové harváške teme esu zdelane normalno ter objektývno, čaterèć bolje leh va splohnoj ingléškoj Wikipediji.

Koti rizultát ud ovéh defétih ter manipulácij, parvanja Wikipedia seje dosedá podylila va nikulike separátne velekázi, ter danáska ove autonómne wiki-enćiklopédie jur iméju na internete priko 4.000.000 samošvójneh artîkuli defóra Wikipedie. Najbarzýa ud ovéh eš čudovýta kitájska BaideWiki zi polak biljarde sejdélniki, ka bi doleta jur pritékla samu Wikipediu.

  • 1. Štara parvanja Wikipedia eš danáske va anarhičnoj konfúžiji, zi mlogimi falšim pop-teksti ter cuda deféktnih tituli do 2/3 Wikipedie, ka eš danaske jedan popkultúrni 'sveznadar', ma pjutóšto ne enćiklopédia. Naméšti parvánje ekspértne informativnosti, danáska Wikipedia eš pjutóšto pasála va vulgarnu 'popkulturu' kadi premóre antielýtizm, konzervatýzm, ignoráncia ter inóke napáke. Perké, una eš danaske jur transformána va švoju karikatúru carekú ovdý po vlahýsken kako uõn "prostonarodni sveznadar", tar uné mlogi deformáni artîkuli sedá esú pjutošto šliparýe leh informacie.
  • 2. Akademični elitni Citizendium (proekt 2.0) eš partil zi Wikipedie ud 2006: ovdý eš uporábnikim franko samôr štit velikâz, ma zibráni sejdélniki tutú tukáju bit ekspérti z' univéržon (sedá imeju prîko 270 takóvih ekspérti). Unéh artîkuli esú publikáni potlèn rigîdne kontrole ud cileg leta. Perké ov velikâz reste pomálo ter samôr va ingléšken ganu. Ziméjuć ki eš mukti za čitát na internéte, ov velikâz eš prispodóban zi klasičnin štampanin velikázi. Po elýtnoj editûri z' ovýn esu prispódobni ošćè tujéški Wikiweise (ud 2005), merikanska New World Encyclopedia (ud 2007), ter veli kitájski BaideWiki (ud 2006) altróke zi 2.000.000 artîkuli.
  • 3. Polelýtni kompromýsni Wikinfo eš zišel zi Wikipedie ud 2003, ki eš po štruktúri zmed Wikipedie ter Citizendium. Uõv reste barzýe zi dovolno stabîlnosti ter strukóvnosti koti uõn udpárti serjóžni wiki-velikáz zi širjin strukóvnin kolaboraciúni. Dosedá esú devet zaykovneh variánti ud ové grupe:
    • Poglavýti ingléški Wikinfo ud 2003, zi priko 43.000 artîkuli.
    • Tujéški Wikinfo dela ud 2006, zi 670 artîkuli.
    • Harváški Wikinfo eš mlaji ud 2007, sedá zi 560 artîkuli.
    • Inóke nuove jazikóvne variánti esú ošćè va franćésken, taliánsken, portugýšken, rumânsken, rusken ter latýnsken.

Zivén Wikipedie eš sedá najvétja kitájska BaideWiki zi prîko 2.000.000 artikuli, tar autonómni Filipinski wiki-velikáz Filipiniana zis temami od jugozihodne Ažije ter Oceanie, tarošćè Enciclopedia libre universal eš prispodóbni autonómni velikáz na španjolsken ud 2003, etc.

Prispodóba Wikinfo/Wikipedia

Wikinfo eš franki dokumentárni velikâz ki tuká postát modérna elektrónična panorama na internéte. Normálno eš kakó tebit parćiálne sličnosti zmed harváskeg Wikinfo ter harváške Wikipedie, ošćè kako mejsebûn esú slične mloge papirne velekázi. Hr.Wikinfo ter harváška Wikipedia esu ražlýcne va zaýku, ma ošće va izbýru ter ubjému temah, metodi skazánja, etc.:

  • Jazkóvne diferénce: Harvaška Wikipedija je na hibrýdnen jugo-štokavskem standártu ter vlahýskem Vukopisu (srbo-harváski), ma Hr.Wikinfo eš va izvýrnen klasičnen harvášken.
  • Va Hr.Wikinfo esú prioritárne domátje teme ud Harváske, ma inoke teme tukáju bit prižénte ko esú relatýve z' nami: homorèć susidne daržéle, prikomórna emigrácia, naši ujétniki va prikomórjah, japleni kras va švitu, etc.
  • Metode ud prižentánce esú drukcýe: va Wikipediji tradicionálni - falši 'neutralistični' spram 'glajhšaltane popkulture', ma va Wikinfo obligátna prižentánca eš pozitývno-simpátična, dokumentarýstična - virodostojna ter maksimalno moderna spram 21. stoletja.
  • Wikinfo niné samôr velikâz (kako Wikipedia), ma ošćè internétna štilnyca i.e. modérna databaza ud nuóvih inžénji, učêvnih ujétvi, ud pisanýe, proznih teksti ter inke dokumentácie.

Ko esú slične teme, priporúceno eš prinést slične teksti zi harváške Wikipedie, ma ový tukáju bit kritično reformáni. Harváška Wikipedia dosedá imý priko 100.000 tituli, tar seje zaćala potlen sfundanja parvanje Yugo-Wikipedie va bošnjánsku, harvášku ter serbsku Wikipediu. Perké undý staréji artîkuli esú prya tolnaćeni zi angléškeg va serbo-harváški Vukopis, tar potlen esú samôr formálno 'jekavizirani' kako falši "harváški" artîkuli, ma tako esú pjutošto mišani tri-bastardi va jenon grubomu 'anglo-serbo-harvašken' zayku. Ošćè va generálnen konćéptu ove harváške Wikislavie eš evidenti vlahysko-balkanski impakt. Uný ki ne moredu, alé namýsleno neće pisàt va izvýrnen harvásken, niné tukáju delat ovdý va Wikinfo: ki tuká pisàt va vlahýsken Vukopisu, imý na dišpozîciju 'harvášku' Wikipediu, ma za radikálne 'yugofile' eš ošćè druga špeciálna 'Serbo-harvaška' Wikipedia.

Navodýla uporábnikom

Ovi nuóvi Wikinfo va harvásken ganu eš informatîvni proékt ud serjóžnih sejdélniki na internéte, kako mejmrýžne databáze za virodostójno informàt ter za moderni ućevni vuzgój uporábnika dvajset-parvén štolétju. Perké Wikinfo niné:

  • Ne debátni klub za prezkonéčne dišputi ob švemu alé ob ničesu: za ove namine morete se varnút na mloge dišputne forumi va internéte.
  • Ne Web-indiric za peršonálnu prižentáncu ud ignoránti ale šupérbih šetesapjénti: za ovo moreju na internéte udpárt švoju paginu, ale intrát va niku pristojéću.
  • Ne internétni luntâr za multánje ud zloćestih 'teenageri' ter za peštàt alé eliminát tuje artîkuli: za ove privilégie njin se nahódi Wikipedia ter inóke 'popkultúrni' wiki-velekázi.

Za dosedájne uporábnike zi Wikipedie eš imenýte žnat kako eš Wikislavia samôr pri štyenju ovoj prispodóbna, ma za aktývne sejdélnike va unôj esú mloge diference ke sejdélniki tukáju dobro požnát. Poglavýti prinćîpi va Wikinfo spram kih eš razlúčena ud Wikipedie, esú ové:

  • Regištrácia aktîvnih sejdélnikih ovdý eš obligátna. Ovdý eš najvetja udpartost, franko štyenje ter editúre, samôr žbog vandálih eš potrýbna regištracija sejdélnikih. Neregistráni uporábniki ovdý moredu samôr pasivno štit ter kopiát artîkule, ma nemóredu intràt va tekste ter zitýn eš pjutóšto impaćân 'vandalizm' (za eliminát niné deformát tuje teksti).
  • Va Wikipediji ošćè legálni-registráni sejdélniki ter 'adminištratori' moredu ad-hoc poškodóvat ale eliminàt tuje artîkuli ko esú njin idéjno ale interésno nepodóbni. Za ove namine undý esú formáne idejne klani 'wikipedistih' va nepristájni gveri ke mejsebûn elimináju cile artîkuli ter taboo-teme. Ovdý va Wikinfo nima pulitične ni idéjne cenzure, ter ovdý nima nepristájnih pražnih dišputi kako va Wikipediji.
  • Pravušća virnost: Wikinfo eš za kultúrno razvýtje uporábnika, ma ne za uneh 'glajhšaltanje'. Ovdý nima idéjneg embarga nine impaćanih taboo-temah, ma ne eufemizmi ter neutralizmi (kako va Wikipediji). Ob švemu semore ovdi pisat kritično ter eksplićîtno, ma evidénte ćamparýe (tipfeleri) ter grube beštîme tebit korigâne.
  • Dokumentarnost: Seký artîkul va Wikinfo tuká bit dokumentárni tar informatîvni, ma ne polprazan-ražvodnjen samôr zi generálnim frazami. Zibýr ud švih temah za pisàt eš franki, samôr tukáju bit va velikáznoj formi ter serjôžni va kultúrnen stilu prez beštýmah (takóve tebit elimináne). Unêh prižentánca triba bit štrukôvna, ma ne zi mlogih furéških frazah, ter seký tekst triba bit kjari za pismene štilce. Kritike ter alternatîve triba ažuntát pri dnu teksta, alé kako nuóve vežýce.
  • Modernizm: Ovdý eš anulána tradicionálna konservatîvnošt Wikipedie. Va prižentánci tribaju bit šve nuóve pripadne informacie zi našeg 21. štoletja, čaterèć učêvne ter kultúrne novýce zi modérneg štyva ter internéta. Najzádne inžénji ter nuóve ujêtvi obligátno tribaju bit pridéte, ma moredu ošćè bit separátno raždelane kako inóki artîkuli zi dopunskim vežýcami.
  • Teksti zi Wikipedie: Ko eš vetji del teksta posujen zi drugeg mešta, triba pri dnu navést uon izvýr: GNU, publika domena, etc. Ko eš čagod posujeno zi Wikipedie, najbolje je na várhu artîkula preglédat "history" pasánih variant, ter zibràt takôv tekst ki je bil najbolje strukóvni-ekspértni prez kašnjeg mišanja ignorántih ter mediokritétih. Ko se samôr zame najzádnja 'glajhšaltana' varianta zi Wikipedije, triba ovú strukóvno strogo prevérit ter obligátno transformát za Wikinfo. Velikâzni artikuli va Wikinfo nisuné kako zi Wikipedie (za 'glajhšaltanje' štilcih va 'popkulturu'), ma ovdý serjôzni artîkuli esú za učêvni vuzgoj frankih uporábniki va internéte.
  • Auktorske pravýce: Wikinfo niné samôr wiki-velikâz ma ošćè modérna databaza čaterèć internétna štilnýca: nuóve inžénji, učêvne ujétvi, originalna pisanýa, prozne texti, etc. Pri registraciji sejdélnikih, auktori va tekstu se pišedu paténtno na verhu va 'history' teg artîkula. Za auktorske pravýce (copyright) ud nepublikánih novitádi triba ažuntàt na varhu noveg teksta ošćè ime, prežime ter indirýc škrivâna: sinjal (C), Ime i prežime, indirýc ter datum pošte (va zaróki more bit tarošćè parvy privâtni datum auktorske namýsli kada je to privátno udelal - ma ovo ni obligátno).
  • Falšarýe (krivotvorbe): Uporábnikim eš impačáno prinést strukovne ale zaykôvne falšarýe, aš te potém bit publiko avertáni, ter va šekondi puti njin tebýt koti sejdélnikon impaćân aktivni prihód va Wikinfo. Ovdý su požnata dva poglavýta tipa falšarîj: jeno esu plagiáti tujih teksti tar originálnih inžénji. Drugo pri nami na Balkanu esú česte zaykôvne falšarýe, kadý esú originálni harváski teksti, tarošćè literálni teksti prýa 1918 (Šenoa, Gjalski, Kumičić etc.) silovýto prez sinjála tolnaćéni va vlahýski Vukopis: ovakove zaykôvne falšarýe potém esu repete kopyáne - ter unêh eš polna harváška Wikipedia. Prinés takóvih falšarýah namešti originali, va Wikinfo eš impaćân ter unêh sejdélniki tebit elimináni zi Wikinfo.
  • Nuóve tituli ter namýsli esú dobró prišlý, ma unêh va Wikinfo niné dobró kladát va glavnu lištu (kako Wikipedia), finke jur nimaju zdelaneg teksta ter unêh eš bolje pridêt va provižorne notice ke te se potém raydelat va artîkuli.
  • Zivêda (Abstract): Kratji teksti tribaju na varhú imýt samor poglaviti harváski titul tar šekóndi subtîtul va inglêšken. Vetji artîkuli tribaju va parven delu imét ošćè zivêdu (Abstract) va inglêšken, ki niné vetji ud 10% (do 1/10) cileg artîkula. Nota: strukovni artîkuli zi naravoslovja (biologýa) tar likarstva (farmacýa) moraju tarošćè imét šekóndi subtîtul va latýnšken ganu - perké ovo eš obligátni mejnaródni štandárt!
  • Iluštrácye: Dobre slikice, figurýne, mape ter inóki figurálni prinési esu vavik dobro prišlý, ma tribaju bit informatîvni, ne samôr dekoratîvni (ovakóve formálne iluštrácye tebýt zaminjene kada pride čagód bolje). Seká iluštrácya triba doli imét kratji tekst ter izvýr: privátni foto, alé GNU, publika doména, etc.

Mogútji sejdélniki

Va demokratičnoj podili posla, debóto švi uporábniki va Wikinfo (zimêjuć malićôzih vandali) moredu dobro delat va ovén nuóven Wikinfo:

  • Malićôzi vandali ter fanatični ' wikipedisti' (brisači) ovdý nimaju niš iskat: uný tutú moredu samôr štit ter si delat GNU-kopye ud artîkuli.
  • Švi inóki uporábniki va internéte, kako štilcý, škrivâni ter normálni uporábniki zi Wikipedie, potlén regištrácie ovdý moredu franko delat va Wikinfo.
  • Ekspérti zi finjenon univéržon (ošćè doktûri ter magýštri), ter pratični stručnjaki zi referéncami esú najbolji za pisàt nuove artîkuli ter za povetjat alé korigát pristojêće tekste.
  • Jazikôvni ekspérti: moredu tolnaćýt furéške artîkule, alé jazkôvno korigàt pristojêće tekste.
  • Figurâlni ekspérti: za estétski formirat tekste i pridêt iluštracije va unêh.
  • Informatični eksperti: tehnično raždelat elektroničnu štrukturu za WikiCha, iskanje linka ter inih GNU-artikula na internete.
  • Inoki uporábniki prez špeciálne učêvnosti ošćè moredu čagód pridêt: sinját nuóve teme, iskat vežýce (links) za artikule, iskat GNU-kopye za tolnaćýt nuóve artîkuli, etc.

Hlepjeni teksti

Sedá prežentámo optimálne modéle za nike poglavýte tipe artîkulih va Hr.Wikinfo:

  • Žeográfični teksti (kako daržéle, ižule, muntánje, etc.): harváski titul potém angléški subtîtul (ter antikni ko je požnat), Abstract, Geologýa, Relief ter vode, Klima tar restje, Predštorya ter hištorya, Napućênje ter ekonomýa, Reference ter vežýce.
  • Etnogrupe ter pulitične tvorbe: Abstract, Biogenetika (ko je požnata), Preštorya, antika ter sridnji vyk, danáska Pulitika, Demografýa ter ekonomýa, Reference ter vežýce.
  • Biogrupe i poglavýte vrste: Harváski ter obligatni latinški titul (potém inglêški ter inóki), Abstract, višje grupe ter pristojêće vrste, Kratja deškrîpcya (diagnoza), Nahajalîšća (areal), Ekologýa ter endemýzm, Genetična navodýla (ko su požnata), poglavýti ujêtniki, Reference ter vežýce.
  • Biografýe ud pokôjnih: vetje biografýe esú za poglavýte martvýne, ma mej unén živin samôr kratje za nike imenýte kako nobelovci, glaváši ud Harváške ter susidnih daržêl, niki inóki glavâši ud svitske importánce. Model: meštá i datumi ud rodýtve ter šmarti (za antiku i sridnji vyk more samôr stoletje), rodýteli, uženjeni, dica, kratja biografýa, strukóvna, pulitična alé kultúrna dela, Literatura ter vežýce.
  • Originalne novitadi (autorski prinosi): esú dobro prišlý va Internétnu štilnycu Wikinfo: strukovne inžénji, učêvne ujêtvi, pisanýa, prozni texti etc. Za dokumentàt auktorske pravýce prvo staviti: Ime, prežime, adresa, datum dostave, va kojú struku gre, harváski ter inglêški titul, more Abstract, potem tekst (ter iluštracye), Literatura ter vežýce.
  • Zi oveh 5 ižámpli moredu se raždélat slični modéli ošćè za inóke teme.

Ubjem ter velikost teksta iméju tehnične limite. Preveć dolgi teksti zi cuda iluštrácij pryko 30MB, na žbyrnikih (computers) se teško udpîraju i moredu se zrondat, pjutóšto ud velih iluštracya ter je takóve bolje pridet na zisebne vežýce (links). Ideálni wiki-teksti esú okolo 5 - 15 tipârnih pagin (ne pryko 20), alé do desetóri iluštracye (miće slikice, mape, tabele etc.). Vetje tekste je bolje razlúćit va 2 - 3 zisébna manja: ko sené moredu podîlit, unda takóve vele tekste ter vele iluštracye triba klast va formatu PDF na zisebni link (zvanjsku vežýcu), ter va Wikinfo klast samôr unég kratju zivêdu.

Za raždélat strukovne teme, pogléjte Tematska područja (štokavski) ter kratje na čakavici: Seuna pagina.

Štyvo (leteratúra)

  • J. Božanić (ured.): Čakavska rič, sv. 22 - 34, Književni krug Split 1995-2006.
  • I. Lukežić: Čakavski ikavsko-ekavski dijalekt. Izdavački centar, Rijeka 1990.
  • P. Šimunović, R. Olesch: Čakavisch-deutsches Lexikon, Bd. I.- III. Boehlau Verlag, Koeln-Wien 1979-1983.
  • V. Vinja: Jadranske etimologije I.- III. HAZU - Školska knjiga, Zagreb 2000-2004.
  • M. Yošamya: Rječnici istočnog Kvarnera (28,700 besed). Starohrvatski srednjovjeki pradialekti sv. I. Zagreb 2005.

Poglêj ošćè vežýce

Reference

Original starting instructions of Croatian Wikinfo in Chakavian dialect, available by GNU-license.