Začetni naputki

Izvor: Wikinfo na Hrvatskom jeziku
Skoči na: orijentacija, traži

Začetni naputki (Uvodne upute na kajkavici - Starting instructions in Kaykavian dialect): za porabnike Internetne enciklopedie Wikinfo na Horvatskem jeziku. Dobre prihajali vu Wikinfo-inačicu na Horvatskem jeziku - svobodnu medmrežnu enciklopediu na horvatskoj kajkavici! Ovo je kajkafski proslov z' naputkimi za porabilce vu nevoj horvatskoj vehji mednarodne enciklopedie Wikinrfo na 9 jezikof. Ak je poznato, pri titulu vsakega horvatskog členka vu Horvatskom Wikinfo potrebuva f ' zaporki dodati takaj njegof kajkafski i čakafski sinonim (ak ne - bu ga dodal tehnični urednik).

Abstract

Wikinfo or Internet encyclopaedia, in Croatian language: This is an introduction in Kaykavian dialect for the new Wikinfo in Croatian language. It is quite open and free for listening, and also for any further contributing and ameliorating by its registered users. During the past, Kaykavian was the major official-public language in Croatia of 16th - 19th century. During 20th century Kaykavian in Yugoslavia was oppressed, neglected, and permitted only in poetry and folklore; this Kaykavian text marks now its public reappearance via internet. The main language of actual text is the Kaykavian dialect of northwestern Croatia including Zagreb capital and spoken by 1/3 of all Croats. Most articles have an English subtitle added, and longer ones include also an Abstract in its first chapter. Wikinfo's leading principles are: openess, no censure, the last modern data, true informative reliability and positive-sympathetic access (no formalistic 'neutrality'), and also the objective elaboration of taboo-topics (elsewhere blurred or eliminated). The false neutrality, ideological censure, clans domination and outvotings, and other deviations of some ' Wikipedians' here are not acceptable !

Proslovne pripomene

Ideja odprte kolektivne enciklopedije tipa Wiki (havajska reč = brzo) začela se je od 1999, kaj znači da jo seki pismen more svobodno i bezplatno čitat na internetu, ter dragovoljno sodelovat vu njezinom pravlenju i zbolšuvanju po svojem znanju i tehničkim možnostima. Pervi vekši primer tega je Wikipedia ktera je nastala od 2001, a denes f ' anglijskoj inačici ima oko 3 miliuna (polupraznih) natuknic. Z menšom cifrom natuknic se je potem proširila takaj vu drugih dvesto jezikof, takajše vu horvatskem.

Zbogradi takoveg zbrzaneg i nekontroliranog resta, ova perva Wikipedia seda ima vse vekši anarhoični ustroj kteri joj pravi niz nerešivih problemof:

  • Vse vekši del njezine formalne vsebine i.e. prek polovice su vnogi prazni tituli brez suvisleg teksta il polprazne natuknice tekar ze 2 - 5 neinformativnih frazah ktere se tak zdrževaju niz leta, nek popune ogromni broj nazočnih naslova.
  • Prek sto tisuć natuknic zdrževa tek desetak Wikipedia na poglavitim svetskim jezikima, ampak vekšina inih jezikof imaju tekar par tisuć il stotin polpraznih natuknic.
  • T.zv. 'strogi' neutralizem koji formalno vredi vu Wikipediji, doseda se f ' vekšini zvrnul vu klansko nametanje ignorantskih gledišta, kaj rezultera zi vnogimi lažnim ter izkrivljenim členkima i taboo-temama koje su idejno-populistički zbrisane ter hičene vun ze Wikipedie.
  • Vu Wikipediji vlada skorom paničen strah ot sovremenih novic, pak zato vse višje odlazi f ' tradicijsku zastarelost i ne piše se ono kaj ne sukladno starimi dogmi.
  • Birokratska demagogija vu Wikipediji nameče samovoljne odluke po ideološkoj mustri lažiranih glasuvanja.
  • Reste cifra vnogih napada zlonamernih vandalof (ponajveč neznalic ter idejnih dogmatof), kteri z' obesti i zlobe brišeju ter fkidaju jur zdelane tekste, il njih prevrčeju do nemisla.
  • I med redovnimi registriranim sodelafcima vse višje je interesnih i ideoloških skupin (internetnih klanof) vu čestim bezkonečnem prehtanju, kteri jen-drugem kvariju i brišeju za njih nepodobne tekste, kaj stvara wiki-vojne na internetu.
  • Masoven je pristop totalnih neznalic i mediokritetof kteri nekritički zbantuvanju po Wikipediji, ter iz predrasud kvariju i zvrčeju tekste ekpertof, kemu prinosi takaj nestručna administracija.
  • Zato potlen perveg poleta, seda z' Wikipedije puno ekspertof bežijo vun (braindrain), i.e. vnogi stručni sodelafci so zgubili strplenje brezkonečno obnavlati i popravlati tekste, ktere im izvrčejo il fkidajo nestručni mediokriteti i neznalice.

Zato je vekšina ekspertof doseda zišla vun z' Wikipedie i delom so prešli f ' droge prispodobne wiki-projekte na internetu. Pače i ravnatelstvo poglavite angleške Wikipedie seda več govori, kak njim je ostalo tekar dvajsetak akivnih ekspertof koje vu wiki-žargonu zoveju wiki-dragons, a vekšina inih so pomočni sodelafci, pasivni statisti, il škodniki.

Kak rezultat vsega tega vu Wikipediji, namesto strukovne informativnosti seda jur prevladava globalna popkultura i.e. populistični antielitizam gdi se grupno namečejo lažlive poluistine kros nadglasuvanje puno neznalic, mediokritetof i politikantof. Zato prvič dobre zmišlena Wikipedia, seda ze perspektivne internetne enciklopedie pe vu popularni leksikon il po balkanski vu jen "prostonarodni sveznadar", kteri zbantuvanim tekstima višje obmanjiva, nego kaj informira naivne čitatele.

Kak je niska strukovna i kulturna razina Wikipedie, pri nami je najbolše vidlivo po zbantuvanim členkima na angleškom o Horvatima i Horvatskoj koji su tam najgorši ikad objavleni vu nekoj enciklopediji. Isto potvrdjuje takaj poredba ze serioznom Britanskom enciklopedijom (Encyclopaedia Brittanica) in nemškim Brockhausom, gdi su horvatske teme vekšinom zdelane objektivno i verodostojno i.e. puno bolše nek vu zbrčkanoj i zbantuvanoj angleškoj Wikipediji.

Konečni rezultat vseh tih manipulacij je da se je originalna Wikipedija doseda razpala na višje paralelnih enciklopedij ktere leh imajo blizo 4.000.000 tekstof zvun Wikipedie. Najbrzeša med njimi je velka kitajska enciklopedia BaideWiki ze pol miliarde sodelavcof, ktera bu dojdučeg leta dostigla poglavitu staru Wikipediu:

  • 1. Stara izvirna Wikipedia je već f ' anarhičnem stanju, ze vnogimi dubioznim pop-tekstima i z' puno polpraznih neinformativnih natuknic kaj jur dostižejo 2/3 Wikipedie, ktera je tak vekšinom postala popularni 'sveznadar' brez pravih enciklopedijskih karakteristik.
  • 2. Elitni akademični Citizendium (projekt 2.0) izdvojil se je od 2006: tam je korisnicima otprto i svobodno samor čitanje, al tu zebrani sodelafci morajo biti kvalificirani stručnjaki z' fakultetom (seda imajo več kaj 270 eksperof), a njihovi se teksti objavluju tekar potlem stroge recenzije i pregleda od jeneg leta. Zato se ta kvalitetna inačica razvija sporije (2800 tekstof) ter samor na angleškom. Zbogradi svoje zaprtosti je sličneša standardnim tiskanimi enciklopediam, izim kaj je bezplatna za čitati na internetu. Po elitnoj koncepciji uredništva još su slični polodprti nemški Wikiweise (od 2005), amerikanska New World Encyclopedia (od 2007), ter velki kitajski BaideWiki (od 2006) ze 2 milijuna členkof.
  • 3. Polelitni prelazni Wikinfo zišel je vun z' Wikipedie ot 2003. Po značajkami je zmed ove dve krajnosti, pak se razvija malko bržje uz dovolnu strukovnost i stabilnost na wiki-temelju odprte enciklopedie. Wikinfo bi štel postići najbolši sklad zmed odprtosti i široke strukovne suradnje, uz zmernu kontrolu i stabilen razvitek jene ozbiljne enciklopedie. Doseda je 9 jezikovne inačic oveg tipa:
    • Poglaviti angleški Wikinfo ot 2003, z' več nek 43.000 natuknic.
    • Nemška inačica nastaje kak neva vehja poglavite angleške Wikinfo ot 2006, ze 670 tekstof.
    • Ova naša horvatska inačica ot 2007, seda ze 564 členkof.
    • Ine nevejše jezikovne inačice kak fracezka, talianska, portugalska, romunska, latinska i ruska, zi menše nek 100 členkof.

Ovoj skupini inih samostoječih wiki-enciklopedij na internete još pripadajo za primer: neva kitajska BaideWiki (prek 2.000.000 členkof). Ampak je samostoječa, ovoj skupini po otprtosti i inim načelima je jako slična i Filipinska wiki-enciklopedia Filipiniana, ktera vekšinom obuhvača tematiku z' jogoiztočne Azije i Oceanie.

Razlučba Wikinfo/Wikipedia

Normalno je za očekivati da bu nekatereg preklapanja zmed Horvatskeg Wikinfo i Horvatske Wikipedije, takajše kak ima preklapanja zmed raznih Wikipedij, il zmed vnogih enciklopedij na papiru, al njimi so način obrade i širina podatkof drugači. Wikinfo i horvatska Wikipedia se načalno razlikuju po tematskem izbiru, načinu prikazbe, obsegu tekstof i metodskom pristopu:

  • Hr.Wikinfo razradjiva prvič horvatske teme, a ine opče-svetske tekar f ' kratkem vekšinom kak odlomki širih tekstof - a vu hr. Wikipediji vekšinom je obratno.
  • Hr.WikiKay teži obradi vsih horvatskih temah, a inozemnih tekar ak imeju nekatere zveze s nami: na pr. sosedni orsagi, emigracija, naši iztraživači, inozemna področja krasa ter slične zveze.
  • Jezikovne razlučbe: Horvatska Wikipedija je samor na novemu kniževnom standardu (Vukopisu), a dialekti se tam tekar spominaju kak lokalna egzotika brez detaljof i brez primernih tekstof.
  • Metodički pristup je drugači: f ' horvatski Wikipediji strogo tradicionalen i formalno neutralističen, a vu Wikinfo je verodostojan, simpatičen, dokumentarističen i maksimalno sovremen za 21. stoletje.
  • Wikinfo izim enciklopedie zdrževa takajše medmrežnu knižnicu z' dokumentarnom bazom podatkof, nevim nalazimi, poezijom i inim dopunskim informaciama.

Pri tematskem preklapanju se priporočajo takaj kritični prenosi za osnovico noveg teksta iz slične natuknice vu horvatskoj Wikipediji (citirati izvir ak kaj vredi). Ova je stara višje leta i doseda ima prek 100.000 členkof (vekšinom polpraznih titulof), a nastala je poklen razpada bivše jugoslovanske Wikipedije na bošnjačku, horvatsku i serbsku Wikipediju. Zato je tam vekšina starejših tekstof zresla prevodom z' angleškog na jen hibriden srbo-horvatski, potem so vu nevoj horvatskoj Wikipediji ovi teksti tekar formalno jekavizirani, pak so tam starejši členki vekšinom trohibridni zmešanci na jenem grdomu anglo-serbo-horvatskem hibridu. Takajše f ' občoj koncepciji horvatske Wikipedije je dobro vidliv mentalni balkanski vpliv bivšega združevanja:

Zato se horvatsko Wikipedijo kak podlago za Hr.Wikinfo more rabiti tekar kritično t.j. mora ju se preraditi soderžajno ter jezično na izvirni horvatski. Oni kteri ideološki ne moreju ni nečeju pisati horvatski, ne morajo sodelovat vu našem Wikinfo: gdo hoče pisati samor novosadskim Vukopisom (jugojezikom), ima na razpolago 'horvatsku' Wikipediju, a za još radikalnejše jugofile je takajše zisebna srbo-horvatska Wikipedia.

Upute porabilcima

Naš nevi horvatski Wikinfo je seriozni informativni projekt za sodelavo odgovornih intelektualcof, prvič za verodostojno informiranje i modernu naobrazbu brezplatnih porabilcof na razini 21. stoletja. Zbogradi tega Wikinfo nije:

  • Debatni klub za brezkonečne diskusije ob vsemu il ničemu: zainteresuvani za ovo se moreju obratiti na brojne diskusijske forume diljem interneta.
  • Web-adresa za vlastito izticanje umišlenih vseznalic il polpismenih neznalic: za takove namene moreju na internetu otprti vlastito stranico il iti na neku postoječu.
  • Internetni žertvenik za izživljenje zlonamernih teenagerof i upornih brisačof tudjih tekstof: za te pogodnosti leh postoji anarhična Wikipedia i slične wiki-enciklopedije.

Za dosedanje porabilce Wikipedie treba naglasit kak je Wikinfo tekar pri čitanju sličen z' Wikipedio, al vu aktivnoj obradi imajo puno različnosti, kterih se nevi sodelafci morajo pridrževati:

  • Ubilježba (registracija) aktivnih sodelafcih tu je poželna. Neregistrirani porabilci moreju vekšinom pasivno čitati tekste, brez vpliva na soderžaj i z tem je vekšinom onemogočen vandalizem brisanja il zlonamerneg zvrtanja smisla kak vu Wikipediji.
  • Nebrisanje: Vu Wikipediji moreju zlonamerni pojedinci il cele interesne grupne pritiskom i nadglašuvanjem zbrisat i hitit vun cele teme i natuknice ak su njimi idejno nepodobne il interesno nepoželne.
  • Verodostojnost: Sumlivi teksti vu Wikipediji vekšinom nastajo nadglašuvanjem i vekšinskim dogovorom utjecajnih sodelafcof (doslovno: tim gorje po činjenice): Vu Wikinfo vrede samor materialni dokazi brez obzira na vekšinske predrasodbe vu modernoj popkulturi. Wikinfo postoji zbogradi obrazbeneg napredka i kulturnog razvitka porabilcof, a ne za njihovo populističko 'glajhšaltanje' kak Wikipedia.
  • Vseobuhvatnost: Seki tekst tu mora biti sodrževan i informativen z' puno faktof, a ne razvodnjen i polprazen tekar z' občim frazami kak so vnogi vu Wikipediji (model: puno piše - malo reče). Prilogi moraju biti pisani serioznim stilom brez vraguvanja (vu protivnem buju takove rečenice brzo zmeknjene il predelane). Teksti nek buju jasni i stručni, al z' malo straneg žargona i fraza t.j. razumlivi vsekomu pismenem intelektualcu kteri zna horvatski.
  • Informativnost: Pristop temama je načelno otvoren i jasen, nema idejneg ni političneg embarga niti taboo-tema: Treba pisati resno materialno istino za poznavanje i širenje znanja o pripadajočoj tematiki, a ne lažlivo varati čitatele prividno 'neutralističnim' pristopom (često vu Wikipediji). Dostupne kritike i inačice (alternative) treba otvoreno dodati pri kraju il još bolše ih razradit vu dalšim zvezama i paralelnim členkima.
  • Modernost: U sovremenom pregledu morajo prevladati najzadnje spoznaje z' našega 21. stoletja t.j. znanstvene i kulturne novice z' najnovejše literature i interneta. U vsaku temu treba pridodati najzadnje nalaze i neve dopune naglasiti na kraju, il njih razraditi vu dodatnim svezami uz navode izvira, auktora i strukovneg področja.
  • Prienos teksta: Kada se značilen del teksta prenosi z' drugega verodostojneg izvira, treba pri dnu citirati taj izvirnik: GNU, javna domena, itd. Ak se nekaj prenosi z' Wikipedie, to treba delati čisto oprezno i skrajnje kritično, kak se ne bi unesla takaj njihovo populistično nadglašuvanje vekšine 'wikipedistof': Najbolše je zverh njihove natuknice proveriti history prošlih inačic, pak prenesti onaj ranejši tekst kteri je po soderžaju i informativno najstručniji brez naknadneg mešanja neznalic i umišlenih mediokritetof. Ak se ipak prenosi najzadnja 'glajhšaltana' verzia z' Wikipedie, obvezatno se nju mora dobro proveriti i brezuvetno ju preraditi. Takajše se mora pripaziti kak takov tekst z' Wikipedie nije več dugo zastaril (kaj je tam običen slučaj) i onda ga se mora fest preraditi i modernizirati.
  • Književna auktorizacia: Doklem je zastarela Wikipedia samor jen wiki-leksikon za pretrage, Wikinfo nije obična enciklopedia nek takaj moderna baza podatkof t.j. internetna knižnica: nevi nalazi, odkritja, pesni, proza i slično. Zbog registracie sodelavcof, auktorstvo tekstof se avtomatski zapisuva gore pod 'history' natuknice. Ampak za neobjavlene novice, uz sodelavsku history još se priporoča zverhu izvirneg teksta zbogradi zaščite auktorskih pravic (copyright) citirati puno ime, prezime i adresu pisca: znak (C) Ime i prezime, adresa i datum.
  • Krivotvorbe (falsifikati): Sodelafci se oštro upozoruju ne unositi jezične i strukovne krivotvorbe, ar čeju potem biti javno opomenuti i ak to ponove, ukida njim se pristop vu Wikinfo (izim čitanja). Dva so tipa tih zloporab: jeno so plagiati tudjih tekstof i ranejših izvirnih nalaza. Druga i gorja je česta jezična krivotvorba kad se svi teksti naše diaspore i ranejšik auktora do 19. stoletja na dialektima il na izvirnem horvatskem (Šenoa, Gjalski, Kumičić, itd.) u Jugoslaviji od 1918.-1990, brez upozorbe vnatrag "prevode" na jugoslovanski Vukopis - pak se ove laži tiskajo i kopirajo vse doseda (prepuna njih je horvatska Wikipedija). Lažlivi vnes takovih falsifikatof ovdi je najstrožeše prepovedan izim izvirnikof, a podmetnute krivotvorbe i njihovi podmetači buju hičeni vun z' Wikinfo.
  • Jezik i prievod: Teksti za ovaj Horvatski Wikinfo se načelno pišeju izvirno horvatski tj. klasičnim kultiviranim jezikom hrvatske kniževnosti 19. stoletja. Ak je zbogradi bilo česa prilog napisan na drugačem sličnem jeziku zven horvatskih granic, tad se privremeno kao neprikladen vas označuva z' kurzivom, doklem ga negdo ne preradi na horvatski. Slično vredi takaj za naše emigrante kteri več malo znaju il ne znaju horvatski, pak moreju dostavit svoj angleski il ini strani tekst, kteri se potem prevodi na horvatski.
  • Neve natuknice: Sveže ideje o nevim natuknicam so dobrodošle, al njih ni zgodno odmah unesti f ' redovni strukovni popis (kak Wikipedia), ak su to tekar prazni tituli. Ovaj Wikinfo neče breskonečno varati i privlačiti porabilce kak Wikipedia, miliunskom cifrom polpraznih natuknic, ktere se tam letima zdrževajo i ne dopunjavajo.
  • Izvleček (Abstract): Uz vekše tekste z' više poglavlja, priporoča se na verhu posebno dodati kratek angleški izvleček (Abstract: ...), velki do 10% (1/10) ze poglaviteg teksta na horvatskem, kteri je za citate vu druge členke i f ' ine enciklopedie (pogleč 'Abstract' zverhu ove strane). Vu kračim natuknicam brez poglavlja je dovolno pri verhu dodati samor jen angleški podnaslov (eng.: ...), kteri potlen budučeg zvekšanja tega teksta bu zresal vu početni izvleček na angleškem. Stručni členci z' biologie i farmacie vu podnaslovu morajo takaj imeti latinski sinonim pripadneg pojma (lat.: ...).
  • Ilustracie: Prikladne foto-snimke, karte ter ini likovni prilogi su navek dobrodošli, al trebajo biti soderžajni i informativni, a ne samor formalno-dekorativni ktere bumo zdržali dok njim se ne najde nekatera bolša zamena. Za seku ilustraciu treba zdol dodati opis i izvirnik (najbolše vlastiti snimak ili GNU, javna domena).

Mogoči sodelafci

Vu složenoj demokratičnoj podeli poslof po znanju i izkustvu, zamalo vsi porabniki izim zlonamernih vandalof moreju dobro suradjivati na ovem nevom horvatskom Wikinfo:

  • Zlonamerni vandali, uporni brisači i fanatični ' wikipedisti' tu nemajo kaj iskati, pak ovo moreju samor čitati i napraviti GNU-kopije za ina mesta na internetu.
  • Vsi ini porabilci interneta, dobronamerni čitateli i spisateli, takajše i prosečni normalni porabilci z' sedajne Wikipedie, moreju dragovolno sodelovati f ' demokratskoj podeli poslof na ovem nevemu horvatskem Wikinfo.
  • Tehnično uredničtvo tu ima tekar najnužnije ovlasti (osnivači, tehnični urednik, informatičko-elektronički sysopi): osnovno tehnično zdrževanje funcionalnosti, popravek očiglednih tipfelerof, fkidanje vraguvanja, dodavanje sveza i podnaslova il slično.
  • Strukovni eksperti z' diplomo (il magisterijom i doktoratom), ter izkusni praktičari z' popisom referenc, najbolše je nek pišeju neve tekste il popravlaju i zvekšaju postoječe.
  • Jezikovni stručnjaki: moreju unositi prevode kvalitetnih inojezičnih členakof il stilski popravlati nedoradjene tekste (balkanizmi, anglizmi itd.).
  • Likovno kvalificerani i nadareni porabilci: estetsko oblikuvanje tekstof i dodavanje ilustracij.
  • Iskusni informatičari: tehnična dorada elektoničnih struktur za Wikinfo, nabava vanjskih zveza i iskanje prikladnih GNU-članaka na internetu.
  • Prosečni čitateli brez posebnih sklonosti, takajše moreju pridonesti: upozorbe na neve poželne teme i zvenske koristne linke uz členke, iskanje GNU-kopija za preradu nevih členkof.

Hlepjeni teksti

Seda navodimo kratke modele za idealno zdelana poglavja nekaterih poglavitih tekstof vu ovem horvatskem Wikinfo:

  • Zemlepisna področja (orsagi, otoki, planine itd.): horvatski titul (f ' zaporki angleški i klasični antički ak ima); Abstract, Geološka osnova, Relief i vode, Klima i vegetacia, predhistoria i poviest, napučenost i sedanje stanje, na kraju zveze i reference.
  • Etnogrupe i politične tvorbe: Abstract, neva Biogenetika (ak postoji), Prapoviest, antika i srednji vek, sadanja Politika i demografija, Gospodarstvo, ter citati i zveze.
  • Biogrupe i važnejše vrste: Horvatsko i obvezatno latinsko ime (more angleški i ini sinonimi), Abstract, pripadne višje grupe, ine srodne vehje, Skrajšani opis (diagnoza), Nahajališča (areal), Ugroženost (i endemizem), Biogenetski podatki (ak ima), poglaviti istraživalci, ter zveze i citati.
  • Životopisi pokojnih: celovite objektivne biografije su samor za poglavite pokojnike, a od živih sovremenikof se unose tekar poneki najvažnejši (na pr. nobelofci, deržavni poglavari Horvatske i okolnih orsagof, iznimno ine peršone od svetske važnosti. Soderžaj: Mesta, datumi il bar leta rodjenja i smerti (za antiku i srednji vek more samor stoletje), roditeli i supružniki, poglaviti potomki, kratek životopis, strukovni il kulturno-politični doprinosi, poglavita djela il javne uloge, literatura i zveze.
  • Izvirne novice (i autorska djela) so dobrodošli za Internetnu knižnicu: nevi nalazi, strukovna odkritja, pesni, proza itd. (NE unositi: krivotvorbe, plagiate, perpetuum mobile kak nalaze 'tople vode' i slično). Zbog javne dokumentacie i auktorstva navesti: Ime, prezime, mesto, datum dostave (more u zaporki takaj vlastito doba izrade), pripadno področje il struka (zbog zvrstavanja i zveza), horvatski titul teksta / nalaza (u zaporki more takaj angleški i ini), more Abstract, za farmacevtske i bionalaze mora biti i latinski sinonim, potem tekstovni i ilustrativni opis, ranejše (ne)poznavanje tega pitanja, ter citati i zveze.
  • Z' nabrojenih 5 inačic more se složiti slični model takajše za ine tematske skupine.
  • Velikost i obseg: tu postoje praktične tehnične granice. Predugi i puno ilustrirani teksti na prosečnim računalima se teško i presporo odpirajo z' interneta, največ zbogradi ilustracij, pak je takove bolše dodati iz zisebneg linka. Najbolše uporabiv tekst je oko 5-15 gusto pisanih kartic (nikak ne prek 20) il največ do desetak ilustracij: menše slike, karte, tablice itd. Prevelki teksti prek '30 MB' ne moreju se odprti il se zrušiju, pak se morajo razdvojiti na 2 do 3 zisebne tematske celine. Ak se ampak ne moreju razlomiti, takovi dugački teksti i bogate slikovnice je najbolše rabiti vu formatu PDF na zvenski link, a vu Wikinfo staviti samo skrajšani sažeti izvleček.

Za razdelavu i sveze vnogih tematskih področja i strukovnih skupin, poglečte dalše Tematska područja (na horvatskem standartu), il isto skrajšano na kajkavici: Poglavyta strana.

Pogleč takaj zveze

Reference

Original starting instructions of Croatian Wikinfo in Kaykavian dialect, available by GNU-license.